V podjetju Chemets smo se lotili razvojnega projekta z jasnim ciljem: izdelati električno kitaro v enem kosu in preveriti, kako hitro lahko z uporabo 3D tiskanja pridemo do želene oblike. Projekt ni bil zasnovan kot oblikovalski eksperiment, temveč kot tehnični preizkus zmogljivosti 3D tehnologij pri izdelavi večjih, funkcionalnih kosov.
Izhodišče je bilo ambiciozno. Združiti je bilo treba velikost kosa, mehansko stabilnost in funkcionalnost instrumenta v enem samem procesu. Glavni cilj je bil čim hitreje doseči osnovno geometrijo kitare, ki bi služila kot osnova za nadaljnji razvoj.
Po tisku se je izkazalo, da sama oblika še ne pomeni funkcionalnega instrumenta. Vrat kitare je bilo treba dodatno ojačati, saj material ni zagotavljal dovolj togosti. Prav tako je bilo potrebno dodati prečke, mehanizem za pritrditev strun, LED osvetlitev ter elektronsko vezje, da je prototip dobil vse ključne elemente električne kitare.
Za tisk smo izbrali HSS (High Speed Sintering) tehnologijo, ker je trenutno edina, ki omogoča tisk tako velikih kosov. Ta izbira nam je omogočila, da smo v zelo kratkem času dobili osnovno obliko instrumenta. Hkrati pa je projekt jasno pokazal omejitve materiala za vrat kitare, kjer se je izkazalo, da ni dovolj trden za zamišljeno obliko. Za ojačitev vratu so bile potrebne dodatne ojačitve.
Cilj projekta ni bil izdelati končnega, tržno pripravljenega izdelka, temveč razvojni prototip, ki bi dal jasne odgovore na ključna vprašanja:
- kdaj je 3D tisk tehnologija za izdelavo končnega izdelka,
- kje so njegove realne meje,
- in kdaj je smiselno tehnologijo dopolniti z drugimi proizvodnimi postopki.
Rezultat je bil prototip, ki je zelo nazorno pokazal prednosti hitre izdelave in hkrati opozoril na tehnične izzive pri funkcionalnih izdelkih večjih dimenzij.
Projekt električne kitare v enem kosu potrjuje, da je 3D tisk izjemno močno razvojno orodje – še posebej, kadar ga uporabljamo kot del premišljenega razvojnega procesa. Takšni projekti niso namenjeni popolnosti, temveč razumevanju designa, konstrukcije, materialov, tehnologij in realnih omejitev. Prav v tej fazi se začne prava vrednost prototipiranja, kjer znanje, testiranje in iteracije vodijo do boljših in bolj zrelih končnih rešitev.
