Ko sem letos stopila na tla sejma Formnext, sem si želela, da bo eno tistih let, ko se bo zgodilo “nekaj odmevnega”. Pa se ni. In ravno to je bilo najbolj zanimivo.
Ko industrija odvrže adrenalinski sij
Če sem leta prej na Formnextu videla velike skoke, nove tehnologije, materiale, obljube revolucij, presenečenja je bil letošnji vtis precej bolj umirjen. Ne v negativnem smislu. Prav nasprotno.
Zdi se, kot da je industrija prvič po dolgem času stopila na realna tla.
Letos ni šlo za revolucionarne 3D printane kose, temveč za tehnološke rešitve. Prvič se mi zdi, da so se tehnologije resnično uveljavile v segmentih, kjer je bila donedavna meja zelo jasna – pri orodjih, velikih formatih in resnih industrijskih procesih.
Površine so boljše, vidnih plasti je manj, deli so bolj industrijski, manj “showcase”.
Vse navedeno omogoča premislek o novem načinu izdelave orodij v kombinaciji z aditivnimi tehnologijami.
To ni več šov, gre za industrijo, ki končno pravi: »Prebudi se, sedaj gre zares.«
Velike platforme niso več samo “last” FDM in Binder Jetting
Ena največjih sprememb, ki sem jih opazila, je širitev velikih platform tudi na druge tehnologije.
FDM ni Binder jetting ( 3D tiskanje peska) nista več edina kralja velikega formata.
Letos so HSS, SLA in SLM ponudile velike platforme.
Kar me je presenetilo, ni bila tehnologija sama po sebi, temveč to, kako zrela je postala. Industrija očitno stavi na:
- večji kose,
- večje serije,
- in bolj profesionalno uporabo 3D tiska, tudi za serijsko proizvodnjo, ne samo za prototipe
Kitajski proizvajalci: tišji, a masovni vstop v Evropo
Največji premik pa ni bil tehnološki, ampak tržni.
Letos sem prvič v takem obsegu videla, kako intenzivno kitajski proizvajalci vstopajo v Evropo. Postavijo impresivne razstavne prostore. Imajo nizke cene. In pritegnejo pozornost.
A ob vsakem pogovoru se odprejo ključna vprašanja, ki jih industrija pogosto pozabi pravočasno postaviti:
- Kako zanesljivi so ti stroji?
- Kakšen bo dostop do rezervnih delov čez 3, 5 ali 10 let?
- Kdo bo poskrbel za nadgradnjo, varnost podatkov?
- Kakšne bodo možnosti prodaje rabljenih 3D tiskalnikov ?
- In ključno: bodo ta podjetja na trgu obstala, bo servis omogočen?
Vsi vemo, da je razlika med “trenutno deluje” in “deluje že deset let” ogromna. In to je razlika, ki jo industrija še vedno podcenjuje.
Ko poceni postane drago
Priznam, ena misel me je spremljala skozi sejem. Industrijski 3D tiskalnik ni samo stroj.
To je ekosistem, ki vključuje:
- materiale
- kalibracije
- diagnostiko
- programsko opremo
- servisne intervale
- podatkovno varnost
Če proizvajalec izgine, izgine tudi celoten sistem. Videla sem že preveč primerov, ko je podjetje zaradi slabe podpore izgubilo na deset tisoče evrov.
Zato sem bila toliko bolj pozorna na proizvajalce, ki imajo:
- dolgoletne reference
- standardizirane postopke
- dokazano stabilno podporo in hitro servisiranje
- preverjene primere uporabe
- razvojni oddelek
To so proizvajalci, ki bodo z veliko zanesljivostjo še tu jutri in čez deset let.
Na ta način zmanjšate rizik, ko boste želeli prodati ali menjati 3D tiskalnik za novega.
Kdo bo preživel selekcijo trga?
Moje osebno mnenje? Veliko podjetij, ki so bila letos v ospredju, čez nekaj let ne bo več obstajalo.
Ker nimajo R&D-ja, podpore, standardizacije in dolgoročne vizije.
Tisti, ki bodo preživeli, bodo tisti, ki razumejo, da industrijski 3D tisk ni “šov”, ampak maraton.
Zaključek: leto z manj šuma, a večjo jasnostjo
Letos nisem videla velikih preskokov. Videla sem nekaj pomembnejšega: industrijo, ki zori.
In iskreno, to potrebujemo. Manj marketinga, več realnosti. Manj obljub, več pokazane zanesljivosti.
Če razmišljate o novi napravi, je moj osebni nasvet iz letošnjega Formnexta:
📌 preverite servisno mrežo
📌 preverite dobavo rezervnih delov,
📌 preverite TCO (celotni strošek lastništva, ne samo cene),
📌 ne podcenjujte podatkovne varnosti,
📌 in ne pozabite preveriti reference: realne, ne “sejemske”
In predvsem: izberite partnerja, ne stroja.
